Z novo vlado je razprodaja države dobila novi zagon. Razprodaja duš. Brez
odvečnega oglaševanja. Samo na prižnicah omenijo in že ljudje trgujejo.
Nekoč sovražniki cerkve sedijo v prvih vrstah. Verniki z veseljem predajajo svojo dušo in vest tistim, ki jim
obljubljajo nebesa. Tavčar je to predvidel za leto 4000 predvidel. Cerkvene
oblasti so ga prehitele.
Kaj je domoljubje? Mahanje z zastavico in prepevanje himne?
Ali je morda, da živiš v sožitju z ljudmi, pomagaš komu, si prijazen,
sočuten?
Sočutje z narodom, ki je pobil dvajset tisoč otrok, njihovi otroci pa
verjamejo, da so božji izbranci in lahko delajo kar hočejo.
Le redki ugotovijo razliko med vedeti, verjeti, upati. Morda ni bilo
tako slabo, da so me nekoč silili hoditi k maši. Že kot otrok sem
spoznal, da eni hodijo v cerkev iz navade, drugi zaradi sosedov, tretji
se hočejo pokazati pred župnikom. Nekateri so res verjeli v cerkev in
njihove zakramente. Verjeli so, da imajo pravico siliti otroka, da
verjame dogmam, ki nimajo nič z Jezusom. Bolj kot pridige, sem si
zapomnil, kako je prismrdelo na oltar, kjer smo stali otroci, ko je
nekdo spustil tihega. In to, da so moški, ki so stali zadaj pri vratih
še pred župnikovo zaključno besedo odhiteli v gostilno. Pri meni so s to
prisilo dosegli le velik odpor do dogmatikov, rdečih in črnih, pa tudi
zelenih in drugih.
Brata je nekoč kapetan v vojski vprašal, če bi vstopil v ZK.
"Pa nisam religiozan," je odgovoril.
"E, pa to je dobro."
Na Prešernovem trgu so se pred cerkvijo nekoč zbirali brezdomci in taki, ki
so zbirali denar za alkohol. Cerkvena stena je bilo tudi njihovo poljsko stranišče.
Tam so nastopali tudi razni glasbeniki.
Tako je nič hudega sluteča, prišla tudi mlada pevka, ne vem od kod je bila, pela je v
Angleščini. Ena redkih, ki je znala peti in igrati na kitaro. Seveda
je kmalu k njej pristopil eden zbiralcev denarja.
"This is Slovenija, yees, majke mi!" se jo je nadrl.
Bila je njihova konkurenca.
Širi se nekakšna propaganda, da je v imenu naše države beseda love, ljubezen.
To govorijo predvsem tisti, ki jim je denar edino božanstvo. V resnici beseda ni
angleška, ampak srbska.