V avtobusu je bila takšna gneča, da sem komaj stal na eni nogi. Pa še ta ni bila moja.

Ne vem, zakaj ljudje tako radi hodijo na pogrebe. Jaz ne bom šel niti na svojega.

Ljudje se prilagajamo okolju. Tudi jaz sem spuščal vodo na stranišču, ko sem bil na začasnem delu v Nemčiji.

Šele, ko so zamenjali sliko na koledarju, sem prvič pomislil, da sem že dolgo v tej gostilni.

Kakšna vročina! Malo hitreje sediš pa si že cel preznojen.

⇦

⇨

Dela se, kot da ne zna do pet šteti, v resnici pa za poštevanko še slišal ni.

Delodajalci delavce razvajajo. Ni dovolj, da jim dajo delo. Nekateri jim celo plačajo.

Če kupim to varnostno napravo, mi ne bo imela ničesar varovati.

Nihče nikoli ničesar ne naredi zaradi nekoga drugega.

Ta križanka je tako težka, da njen avtor še vedno mrzlično išče rešitev.

Človeku je v veliko tolažbo, če ni sam v nesreči.

V menzo smo večkrat hodili igrat šah in zraven popili še kakšno pivo. Pa se je šefici naenkrat zazdelo, da šah več ni dovolj dobra igra za njen pajzeljc. Skrila ga je. Začeli smo igrati dopisni šah, pa nam je pobrala dopisnice. Naučili smo se igrati šah na slepo. Sedaj s strahom čakamo, da nam bo vzela tudi tega.

Prehitro je odšel. Tako ni nikoli izvedel, da so mu zvezde namenile srečno usodo.

Bil je vedno slabe volje. Včasih bolj in spet drugič še bolj. In, ko je že mislil, da ne more iti na slabše, mu je razpoloženje padlo še za nekaj stopenj.

Napis na straniščnih vratih: "Neuporabno!"
" Ja, vem. Zato pa vedno spustim vodo."

"Veš, včeraj sem srečal tipa, neumen obraz, grd, pa nisem vedel ali si ti."

Knjigo bi založba že davno izdala. Ima skoraj vse podatke, naslov, avtorja, datum rojstva in kar je še potrebno. Čakajo le še datum smrti.

Vseeno, kateri bog naredi mir, samo da je.

Val 101, 26. 13. 1994

Četniki so poškodovali jez Peruča, tako da je bilo okoliško prebivalstvo v nenehnem strahu, da se bo jez porušil. Mednarodna komisija je zatrdila, da ni neposredne nevarnosti, dokler se to resnično ne zgodi.

Vsak dan vsaj stokrat vržem kocko, pa nič. Cezar jo je samo omenil in že je prišel v zgodovino.

Meni nič, tebi nič, sebi vse.

Spet so ga zbudili sredi dela.

"Šli smo jahat. Pred mene so postavili konja, ne bom se zlagal, če rečem, da je bil večji od mene. Saj nisem upal na njega."
"To ti pa ne verjamem. Da bi bil večji konj, kot ti?"

"Kaj se delaš norega?"
"Ne delam se."

Zelo pogost izgovor starejših je: "Tega ne morem narediti, to je pretežko zame, moj želodec tega ne prenese, nimam časa za, ...
Saj ni potrebno začeti z dvojnim saltom. Pri šestdesetih ali sedemdesetih je to precej razumljivo.

Delam ravno ne preveč rad, končam pa zelo rad.

Včasih pomisliš, ko slišiš, da je nekdo preživel katastrofo ali vojno, kakšna sreča, ker je pozneje ustvaril mojstrsko sliko ali protivojni roman. Če ne bi preživel, tega ne bi dobili. Potem pa se ta stvar potika po muzejih, romana skoraj nihče ne prebere. Pri vsem pa pozabimo, koliko ljudi je umrlo in koliko bi jih naslikalo še lepšo sliko, ki bi se potem potikala po muzejih, ali napisalo pesem, ki ji ne bi nihče prisluhnil. In, če vojne ne bi bilo, sploh ne bi bilo potrebno napisati protivojnega romana.

Pravo gobo ločiš od strupene po obliki, barvi, najlažje pa po okusu.

Nikakor ne morem navaditi domačih, da pospravljajo za mano.

Nikdar ne bom umrl. Tega ne bi mogel preživeti.

Kjer je pijača, je vedno kup ljudi in še večji kup problemov. Zaradi problemov včasih zmanjka prostora za ljudi.

Krščanstvo se je širilo z orožjem. Jezus, ki ga krivijo za začetek gibanja zelo verjetno v tem ni bil kaj prida spreten.

Val 101, 1. 1. 3245

"Današnji dan je spet zaznamovalo pričakovanje smrti Ariela Sharona. Čeprav so bili za to dani vsi pogoji, kar so nenehno potrjevali njegovi zdravniki, je še enkrat razočaral mnogo ljudi."

Predsednik ene države bivše Jugoslavije o predsedniku druge take države:
"Škoda, da ni dočakal konca sojenja, da bi dobil zasluženo kazen. Tako njegove žrtve ne bodo dobile zadoščenja."

Vera je samo izgovor za prenehanje iskanja odgovorov.

Podrepnim muham letanje okoli ene riti izpolni celo življenje.

Ko se vam potaplja ladja, je tudi utapljanje v čolnu, očiščenem s Boatcleanexom, čisti užitek.

Prevladovala je plastika. Vsepovsod so vas podravljale plastične rože, preden ste vstopili v banko, bile so predmet stav v trgovinah, ki so jih redno dobivali tisti, ki so trdili, da so plastične. Visele so s stropov v gostilnah, da ste se morali neprenehoma ozirati navzgor, kdaj bo katera priletela in pristala na vaši glavi. Pa še vrtele so se tako nevarno. In nikoli niste vedeli, ali so se vrtele že ob prihodu, ali šele po nekaj kozarcih. Vsekakor so se po nekaj kozarcih vrtele hitreje. Celo na stekla izložb niso risali nič drugega, kot plastične rože. Rekli so, da so obstojnejše in niso tako zahtevne.

Na televiziji so bile zelo priljubljene oddaje, v katerih so poslušalci dajali nasvete, kako rešiti probem, npr.: kako ozdraviti bronhitis, kako odstraniti madež s srajce, kako dopovedati babici, da si že dovolj star, da skrbiš sam zase, ali kako odpraviti nevrozo pri najljubšem kaktusu. In potem so gledalci imeli probleme, kaj bo, če se bo strgala usnjena jakna, ali katero dišavo uporabiti, da ni potrebno zračiti sobe. Dejstvo, da več nimaš babice, da se tvoja zbirka kaktusov popolnoma kontrolira, ni pomenilo nič. Nekateri gledalci se nikdar več niso rešili skrbi, ki bi jih utegnili imeti.

Moskva, 13. 4. 1982

Davi se je letalo Sovjetske letalske družbe Aeroflot z 254 potniki in člani posadke za las izognilo nesreči, potem ko se je zaletelo v ptico. Pilotu je uspelo zasilno pristati, medtem ko se je za povzročiteljem izgubila vsaka sled.

To je čudovita salama. Lahko poješ pet kosov pa ti ne bo nič.

Počutil se je kakor tri tonski morski pes v ujetništvu, ki so mu pravkar dali sardelico za kosilo.

"Ustrašil sem se, da se boš ubil."
"Ne, hvala. Nimam te navade."

Včasih je spal v hlevu, zdaj pa ga že vsaka stenica moti.

V demokraciji ni prostora za ljudi. Samo navlaka smo. Preveč je visokih ciljev.

"Dvakrat sem te iskal pa te ni bilo doma."
"škoda, da nisi poklical."
"Bi potem bil doma?"

Spet sta prijateljici. Ves čas se prepirata. Ko sta bili sprti, se niti prepirali nista.

Človeku, ki ima tuberkolozo, ni do dela. Pri nas ima veliko ljudi tuberkolozo.

Resnica je samo ena in vsak jo mora odkriti sam.

Močan je kot bik. Pameten prav tako.

Preživeli smo še en dan mrtvih.

Bil je prepričan, da je zelo visok. Ko se je gledal v ogledalu, je vedno pogledal navzgor.

Naša dežela bo demilitarizirana. Če bo potrebno, bomo to dosegli z orožjem.

"Si danes kaj delal?"
"Če ti povem po pravici, nisem dvignil nič težjega od žlice."
"In včeraj?"
"Jedel sem z vilico."

Začetek gladovne stavke je prestavil, da se je lahko v miru najedel.

"Nočeš služiti vojske? Kaj če bi bili vsi takšni?"

Pri vseh njenih kilah nihče ne more reči, da je lahka ženska.

Kdo ve, zakaj na spomeniku neznanemu junaku ni nikoli imena.

Zob časa mu je načel zobe.

Prodajalec te ščetke vam daje garancijo za tri kilometre vlečenja po vaših zobeh.

Naše gore listje daleč nese.

"Kako veš, da je delovni dan?"
"Ker je gužva pred zavodom za zaposlovanje."

Najprej so nas mladi pregnali z veselic, nato iz diskotek. Ko nas bodo pregnali še iz domov za upokojence, smo zares opleli.

"Nobenih rož nimaš v vazi. Nimaš rad rož?"

Zakaj so ljudje, ki imajo najmanj vzrokov za to, najbolj samozadovoljni?

Zemlja se je morala zelo zasrati Bogu, da je ustvaril človeka.

Niti mrtev ne bi živel tukaj.

Zgoraj mu je manjkala polovica zob, spodaj pa samo vsak drugi.

"Slišiš, kako odmeva, ko gazimo strojaka? Kaj bi šele bilo, če bi bili stonoge?"

Prvi pogoj, da nosiš kapo je, da imaš glavo.

"Ne obračaj cevi proti meni! To bi ti bila zadnja napaka v mojem življenju."

Nobel ni nikdar dobil Nobelove nagrade. Si je že ni zaslužil.

Čeprav je bil nepismen, ga je vedno prečitala.

Za nekoga je prezgodaj tudi "dobro jutro" kletev.

Ribe so učili hrbtnega plavanja. Ko so jih naučili, so crknile.

Vedno je govoril v rokavicah.

Hujša. Vedno hujši je.

Nikoli ne jem na prazen želodec.

Umrl je. Ampak to se lahko vsakemu zgodi.

Ali je lahko trinog nekdo, ki ima samo dve nogi?

"Vzemi si pet minut svojega dragocenega dolgčasa!"

"Odprite!"
"Ne vidite, da je zaprto?"
"Ravno zato."

Vedno je igral, kot so drugi plesali.

Po treznem premisleku se je šel napit.

Tako je bilo mrzlo, da so tudi severni medvedi šli na jug.

Kaj bi bilo, če bi tudi svinje začele z gladovno stavko?

Tako je star, da pri smučanju uporablja dve palici.

"Na stokilsko tehtnico se boš šla tehtati? Vsaj dvakrat boš morala stopiti gor!"

Vodil jih je kot slepec preko minskega polja.

"Kdaj se je zgodila nesreča? Povej cel datum rojstva!"

Najsrečnejši je bil, če je lahko nekomu naredil veselje. še posebej mazohistu.

"Ne glej mojih kart!"
"Ti pa lahko?"

Tega, kdaj bo na zemlji zavladal komunizem pa žal niti Bog ne ve.

Revolucija še traja. Toda ceste niso splužene in ljudje ne morejo ven.

"Imate tablete za glavobol?"
"Ne. Samo proti."

"Čuvajte gozdove pred požari! Drugače ne bomo imeli kami iti v partizane."

"Ravno pred kosilom si se spravil jesti."
"Po kosilu ne bom lačen."

"Je Cajo v službi?"
"Ne. že v petek je rekel, da bo bolan."
"Pa je rekel, da bo bo kaj hudega?"

"En šopek 1000 rož prosim!"

Bil je presenečen, da je sploh še živ. Kako so šele tisti, ki to več niso? Kapitalizem? Ne. Pri nas je vse na socialističnih osnovah. Tudi izkoriščanje.

Ko je slišal, da je meso škodljivo, je postal vegetarijanec. Shujšal je in postal bolj zdrav. Potem so mu rekli, da je tudi krompir škodljiv. Ni ga več jedel. Postal je še bolj zdrav. In še bolj je shujšal. Tudi grah je nehal jesti pa riž in testenine. Nazadnje je slišal, da je sploh vsa hrana škodljiva. Prenehal je jesti. Pravijo, da ga več ne muči nobena bolezen.

"Šepaš?"
"Ja. Plezal sem po lestvi, pa sem nerodno padel."
"Kaj obstaja še kakšen drugi način?"

Od vseh sloves je človeku najtežje slovo od življenja.

Bil je dvorni norček socializma.

Bil je delni pacifist. Sovražil je uporabo orožja proti sebi.

Na vse probleme je gledal skozi svoja očala.

Nekatere cvetice dišijo po resnično izbranih sprayih.

Komur se na tem svetu ne zmeša, s tistim je nekaj narobe.

Imel sem psa, ki je lajal, kadar so mi kaj kradli. Ampak kradli so mi vedno ponoči, ko sem spal. Moral sem ga dati od hiše.

Tudi ljudožerci imajo probleme zaradi enolične prehrane.

Pri tem vonju je najboljše, da ni močan.

Z alkoholom nima problemov, dokler mu ga ne zmanjka.

Pravi glasbeniki jedo samo z glasbenimi vilicami.

Imel je komplicirani živčni zlom.

Najprej jim je prodal karte, jih naučil igrati in jim nato pobral denar.

"Se res ne moreš umakniti, ko pljuvam?"

Če vsak cigaret skrajša življenje za pet minut, so nekateri že v minusu.

"Saj bi ga udaril pa vem, da bi mi vrnil.

Napet? še več. Na šest.

Tisti, ki mnogo berejo, so nabrani.

Smrt je za vse enaka. V umiranju so razlike.

Boljše kot legalizacija stavk so razmere, v katerih stavke niso potrebne.

Zelo živo je prenašal pogrebe.

Lahko plesen splesni?

Glasba je bila tako zanič, da so nezadovoljneži prekinili pogreb.

Ne vem, če se bova midva kdaj srečala. Ona igra tenis, jaz košarko, ona hodi v disko, jaz poslušam rock, ona ima rada moške, jaz ženske. Nič nimava skupnega.

Kaj pomaga zakon o gozdovih, ki se ga drevesa ne držijo?

Tenisa ne igrajo v snegu, ker se črte slabo vidijo.

Si ne morete kupiti lepšega strašila?

Niti smrt mu ni mogla do živega.

Moskva, 12 5. 1962

Iz moskve so sporočili, da je nenadoma zbolel predsednik države. Ista agencija poroča, da je to storil tudi predsednik vlade in nekateri ministri. Domnevajo, da gre za nekakšno nalezljivo bolezen, za katero še ni zdravila.

Rim, 23. 11. 1979

Dan, ko je milion krvi željnih Slovencev pregnalo 30 milionov nedolžnih Italijanov globoko na Apeninski polotok, je bil eden najbolj črnih za hrabre potomce rimskih imperatorjev.

V Sloveniji se je kljub odporu tradicionalistov v zadnjem času uveljavila akupunktura, ki na Kitajskem že stoletja velja za pomemben način zdravljenja človeka. Seveda zdravniki niso začeli kar tako vse vprek pikati ljudi. Najprej so dobili lutke, v katere so pod nadzorom južnoameriških strokovnjakov woodooa na določena mesta zabadali igle.

Rim, 24. 3. 2005

Papež Janez Pavel II. je danes odpotoval v nebesa. To je že njegovo 117 potovanje v tujino. Nekateri menijo, da tudi zadnje.

Zagreb, 13. 8, 1984

Blizu Šibenika se je davi potopila italijanska ladja, ki je prevažala strupe. Ti so začeli iztekati v morje. Jugoslovanska vlada je od italijanske družbe že zahtevala odškodnino. Ker je družba zahtevo zavrnila, vlada pospešeno pripravlja zakon, po katerem bo italijanskim ladjam, ki prevažajo strupene snovi, prepovedano potopiti se pred jugoslovansko obalo.

Ženeva, 14. 2. 1975

Združeni narodi so z glasovanjem sprejeli sklep, s katerim so zaradi nehumanosti prepovedali uporabo nekaterih vrst orožja.

Rim, 30. 6. 1972

Zadnje preiskave in zasliševanja so pokazala, da so vsi prebivalci Sicilije neposredno ali kako drugače povezani z mafijo. Le pri zasliševanju nekega tri dni starega otroka niso našli nikakršne povezave. To pripisujejo dejstvu, da je njegova rojstna hiša oddaljena od najbližje vasi najmanj štiri dni hoje.

Val 101, 11. 5. 1986

Mozart pa kljub temu ni največji skladatelj vseh časov, saj je Beethoven napisal več simfonij, več oper, več ...

V času velike suše imam tudi jaz denarja kot blata.