Zgodovino naj bi pisali zmagovalci. Na žalost smo z vsako vojno, z vsako
sprejeto lažjo vsi poraženci, tudi tisti, še posebej tisti, ki se imajo
za zmagovalce.
Pri Butnglavcih so glavni junakinji, ki je padla kot žrtev lastnega
izdajstva in postala heroina, postavili spomenik v naravni velikosti,
kakšnih trideset metrov visok.
Je junak v raju se potožil,
oblasti na Zemlji Bogu je zatožil,
njega blatijo dobro ime,
nikdar se boril ni za nje.
Da rdeč nikdar ni bil,
sovrage svoje je pestil.
Za bele on že ni moril,
svoje duše črnim ni pustil.
Za svoje le svobodo je hotel,
besedo revolucija za kletev je imel,
demokracija mu bila neznana je pošast,
bogovom žrtev dajal ni v čast.
Velik nikdar bil kot njega spomenik
njegova hrabrost zgodovinski ne pomnik,
ves znakažen je njega obraz,
to današnjega časa je odraz.
Idoli nikdar mu bili pogodu,
so v pogubo človeškemu rodu,
od misli bilo mu poslednje,
da sam nekoč zašel bo mednje.