Kaj če v resnici ne bi bilo ničesar? Sama praznina, nobene zvezde, svetlobe, zavesti.
Nič.
Še praznine ne. Takšni občutki so me včasih prevzeli, res samo za trenutek, ampak niso bili preveč prijetni. Takrat sem začutil nemoč, nič. Vse v vesolju naj bi bilo zgrajeno na ničli in enici. Nič sem že spoznal.
Toda obstajamo, in tudi če smo samo utvara, nekdo ustvarja, poganja to utvaro. Nekakšna zavest. Verjamem, da je ta nekaj ali nekoga vredno najti.